V fitnes industriji poznamo različne načine treniranja za izgubo telesne maščobne mase. Kot eden od pristopov, je že nekaj časa med najbolj priljubljenimi zelo intenzivna vadba. Pojem "intenzivna vadba oz trening" vključuje vse mogoče, od zelo napornih intervalnih tekov (šprintov), krožnih treningov (BootCamp in VIIT - visoko intenzivni intervalni treningi), kot tudi “bodybuilding” sistem treniranja (velika bremena, manjše število ponovitev, veliko serij in veliiiiiko počitka med serijami). Intenziven trening lahko zajema zelo široko področje: vse, kar dvigne utrip v višave, in nas upeha do te mere, da gremo do ali celo čez anaerobni prag.
Popolnoma se je zanemaril tako imenovani "easy cardio" trening, oz. kot pogosto rečemo "babičin tek" oz. hitra hoja (z utripom srca nekje med 120 in 140 udarcev na minuto, skratka v aerobnem področju). Nedvomno je manj učinkovit za zmanjševanje telesne maščobe mase, čeprav je ob takem treningu poraba kcal iz naslova telesnih maščob med treningom največja od vseh opisanih pristopov, saj za razliko od ostalih intenzivnih trenažnih procesov ne pomaga pri porabi telesne maščobe še zelo dolgo po treningu.
In zakaj menim, da je “easy cardio” še vedno pomemben pri trenažnem procesu? Predvsem zaradi koristi regeneracije, ki nam jo nudi. Kot vsaka dovolj naporna vadba (relativno od posameznika do posameznika) poveča pretok krvi, odpiranje kapilar, višanje oksigenacije (nasičenost krvi s kisikom), lažjo dostopnost aminokislin do “poškodovanega” tkiva od bolj intenzivnih treningov, ne “zjebe” preveč homeostaze in posledično se telo ne trudi ponovno vzpostavljati tega krhkega hormonskega ravnovesja … ali pa preprosto zato, da nam pospeši prebavo, "prešvica" in zbudi.
Sem kar visok za povprečno slovensko moško populacijo (195 cm) in čisti ektomorf. Kaj to pomeni?
Težko pridobivanje mišične mase, težko pridobivanje telesne maščobe (no, ja, glede na to, da sam imel kot mladostnik več let tudi 130 kg, ni čisto tako oz. je metabolizem zelo počasen), visoka poraba kcal pri vsakem treniranju (glede na povprečnega vadečega), daljše okončine (glede na povprečnega vadečega) in posledično daljšo ročico z večjim navorom (fizika, ah srednja šola ;) ), kar obremenjuje sklepe … Vse to so stvari, ki jih moram upoštevati pri trenažnem procesu. Da ne govorim o nečem, o čemer se ne govori - o psihološkem vidiku treninga oz. kakšne vrste treninga nam je bolj pri “duši”.
In tako smo ponovno pri "easy cardiu". Zakaj ga imam rad? V bistvu ga nimam, ampak ga vseeno izvajam. Zaradi vsega, kar sem naštel do sedaj. "Zašvicam", zbudi me, rahlo upeha, in moji hormoni ne podivjajo ne v eno in ne v drugo smer. Super me regenerira, čeprav je to pri nas ektomorfih kar dolgotrajna zadeva (nekje med 48-96 ur).
Odlična kombinacija regeneracije, veselja, meditacije, hormonskega zadetka in … premočen do kosti ;)
Imate kakšno vprašanje? Kar na plan z njim …
Comments